USTANOVA

za  novo

Pediatrično kliniko v Ljubljani

TRR:05100-8010447959

DOSEDANJI POTEK INVESTICIJE NOVA PEDIATRIČNA KLINIKA

V Ljubljani, 17. novembra 1999

1. V devetdesetih letih jasno izražena nujnost in zahteva po novogradnji v okviru stroke, ki pa ni bila dovolj glasno izražena, da bi uspela uvrstitev med najbolj nujne investicije.
2. V letu 1994 se začne pripravljati Preliminarni medicinsko – funkcionalni program z osnovami za arhiteltonsko rešitev novogradnje Pediatrična klinika v Ljubljani. Ustanovljen je tudi Odbor za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani in decembra Sklad za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani.
3. Dopolnjena verzija tega programa, ki jo je revidiral WAMED ( avstrijska projektantska hiša) je bila podlaga za sprejemanje Zakona o zagotovitvi sredstev za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani v Državnem zboru.
4. Septembra 1996 je bil sprejet Zakon o zagotovitvi sredstev za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani in v skladu s tem zakonom je Ministrstvo za zdravstvo prevzelo strokovne, adminsitrativne in tehnične naloge za izvajanje tega zakona. Nadaljevalo se je dopolnjevanje Medicinsko funkcionalnega programa.
5. Različni strokovni organi so obravnavali Medicinsko- funkcionalni program, ki je bil dokončno sprejet na Zdravstvenem svetu. Nato je bila pripravljena Arhitektonsko – projektna naloga za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Začelo se je tudi urejanje zemljišča na lokaciji, ki so jo kot najbolj primerno potrdili vsi kompetentni organi. Dela so se v skladu z dogovorom z ministrtsvom za zdravstvo financirala iz sredstev Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. V decembru so na MZ začeli pripravljati dokumentacijo za javni razpis.
6. V letu 1998 so bila prvič v proračunu nemenjena sredstva za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani; porabljenih je bilo 244.655.310,70 SIT . V februarju je bila dokončana predinvesticijska zasnova in v marcu investicijski program. V februarju je Ministrstvo za zdravstvo v Uradnem listu objavilo javni razpis za zbiranje predlogov oziroma javno anonimno zbiranje predlogov za celostno ureditev objekta z okolico z medicinsko-funkcionalnimi rešitvami in pridobivanje izvajalca dela tehnične dokumentacije ( IP, PGD, PZR) za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Na razpisu je bil izmed petih predlogov izbran predlog BIRO-ja 71. V letu 1998 je bil dokončan idejni projekt, in začeli so pripravljati projekt za gradbeno dovoljenje. Nadaljevali so se odkupi nepremičnin na novi lokaciji.
7. V letu 1999 je bil sprejet PUP za območje severno od Kliničnega centra vključno z novo Pediatrično kliniko. Nadaljevala se je priprava lokacijske dokumantacije ter priprava projekta za gradbeno dovoljenje, ki sta v zaključni fazi. Sočasno tečejo zadnji odkupi nepremičnin oziroma nakupi nadomestnih stanovanj. V letu 1999 je bilo v proračunu za izgradnjo nove Pediatrične klinike predvidenih 411.870.000,00 SIT , ki bodo tudi v celoti izkoriščena.
8. Za leto 2000 je v predlogu proračuna predvidenih 190 milijonov SIT…

Pripravila B.M.Meden

V Ljubljani, 16. novembra 1999

Spoštovani !

    Prosimo Vas, da nam pomagate tako, kot ste nam že leta 1996, ko so predstavniki vseh poslanskih skupin in narodnosti v Državnem zboru združili moči in dosegli pomembno stvar za zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji.

    Takrat je bil s podporo vseh poslanskih skupin sprejet Zakon o zagotovitvi sredstev za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani, zdaj pa Vas prosimo za pomoč, da bomo ta zakon lahko izvajali.

    V prilogi Vam pošiljamo predloge amandmajev z obrazložitvijo in prosimo za podporo.

    Naj še enkrat poudarimo, da je Pediatrična klinika ustanova nacionalnega pomena in osrednja in edina v Sloveniji za določene dejavnosti kot je na primer zdravljenje otrok in mladostnikov na našem onkološkem odddelku in še veliko drugega, nujnega za naše otroke in mladostnike.

    Nova Pediatrična klinika tudi ni političen projekt ene stranke, ampak nujnost, ki jo podpirajo vsi, ki želijo otrokom in mladostnikom dobro, zato smo prepričani, da se boste tudi letos odločili tako kot pred tremi leti in podprli vložitev ustreznih amandmajev, da bo gradnja nove Pediatrične klinike v Ljubljani nanslednje leto lahko stekla.

    Če želite dodatne informacije, Vam jih bomo z veseljem posredovali. Vabimo Vas na obisk v staro Pediatrično kliniko, ali pa pridemo v Vašo poslansko skupino.

    Ker sta gospe Majda Kregelj Zbačnik in Darja Lavtižar Bebler članici naše uprave, v okviru katere smo pripravili amandmaje, sta po abecednem vrstnem redu že zapisani oziroma podpisani v gradivu, ki Vam ga pošiljamo.

Zahvaljujemo se Vam za vso dosedanjo podporo in pomoč in Vas lepo pozdravljamo!

Biserka Marolt - Meden prof.dr.Ciril Kržišnik, dr.med.

Predsednica uprave Predsednik Strokovnega sveta

OBRAZLOŽITEV K AMNADMAJEV Z ZVEZI Z ZVEČANJEM POSTAVKE ZA IZGRADNJO NOVE PEDIATRIČNE KLINIKE V LJUBLJANI

V Ljubljani, 12. novembra 1999

Septembra 1996 je Državni zbor sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Zakon naj bi se izvajal v letih 1997 – 2001, ko naj bi iz proračunskih sredstev zagotovili 5,5 milijard tolarjev.

Zakon se je začel izvajati v letu 1998, ko je bila prvič v proračunu postavka “izgradnja nove Pediatrične klinike”

V predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2000 je za namen izgradnja nove Pediatrične klinike v Ljubljani predvidenih občutno premalo sredstev, da bi lahko nadaljevali z začeto investicijo, ki tako dobro poteka tudi oziroma ravno zaradi prostovoljnih prispevkov posameznikov, podjetij in organizacij iz vse Slovenije in sveta, ki se že od leta 1995 zbirajo na računu Ustanove Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani.

Torej ravno zaradi pobude civilne družbe, za katero stoji stroka, je bilo narejenega toliko, da danes čakamo na gradbeno dovoljenje in da bomo v kratkem porušili prve hiše na lokaciji, kjer bo stala nova Pediatrična klinika.

Naizpodbitno dejstvo je, da je izgradnja nove Pediatrične klinike nujno potrebna iz več razlogov. Obstoječa klinika zaradi slabih bivalnih pogojev in prostorske stiske ne omogoča primerne obravnave bolnikov, humanizacije hospitalizacije v smislu prisotnosti enega od staršev, razvoja stroke, ustreznega izvajanja pedagoške in raziskovalne dejavnosti in še bi lahko naštevali. Nenazadnje klinika ni potresno varna, zaradi obljubljene novogradnje so ustavljena vsa večja vzdrževalna dela, kar vodi v nemogoče in tudi nevarne pogoje dela. Otroke še vedno prevažamo na diagnostične preglede v Klinični center, vse življenjsko ogrožene v večinoma oddelke intenzivne terapije za odrasle v Klinični center itd.

Strokovnjaki Pediatrične klinike s sodelavci z različnih področij so pripravljali Medicinsko - funkcionalni program za novo Pediatrično kliniko od leta 1994 dalje in po večih revizijah pa tudi potrditvah na vseh ustreznih organih na področju zdravstva, je bil le-ta sprejet na 61. seji Zdravstvenega sveta avgusta 1997.

Polemike, ki so se pojavile letos poleti o ustreznosti načrtovanja in velikosti nove Pediatrične klinike so verjetno prispevale k temu, da je postavka za izgradnjo nove Pediatrične klinike za leto 2000 manjša kot je bila letos, čeprav potek investicije kaže na drugačne trende.

Posamezniki, ki so sprožili polemiko in menijo, da medicinsko - funkcionalni program ni ustrezen, morda ne vedo, kakšna je dejavnost Pediatrične klinike danes in kakšni so njeni razvojni načrti in premalo upoštevajo, da bomo na novo lokacijo selili obstoječo dejavnost in ne neko na novo ustanovljeno pediatrično kliniko. “Kritiki” tudi pozabljajo, da je Pediatrična klinika učna bolnišnica in terciarna ustanova, ki opravlja poleg medicinske tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost in ne nazadnje, da je obravnava otrok specifična in zahteva več prostora, tudi zato ker so v proces obravnave in zdravljenja vključeni tudi starši, ker hudo bolni otroci obiskujejo Bolnišnično šolo in za njih skrbijo tudi vzgojiteljice in vzgojitelji, da jim olajšajo bivanje v bolnišnici. Ne upoštevajo pa tudi, da se v sedanji Pediatrični kliniki odvija ambulantna specialistična dejavnost ( približno 30.000 pregledov letno; bolniki prihajajo iz vse Slovenije) in funkcionalna diagnostika za deset subspecialnosti iz pediatrije, ki bosta šele v novi kliniki delovala v usteznih pogojih.

Zdravstveni svet R Slovenije je na 82. redni seji 2. septembra 1999 na željo Ustanove Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani razpravljal o zahtevi po ponovni reviziji in med drugim sprejel tudi naslednji sklep:

“Zdravstveni svet se odločno zavzema za nadaljevanje projekta izgradnje nove Pediatrične klinike v Ljubljani v skladu s sprejetim medicinsko - funkcionlanim programom izgradnje na osnovi Zakona o izgradnji nove Peditrične klinike v Ljubljani in se ograjuje od vseh polemik, ki se pojavljajo v slovenski javnosti v zadnjem času v zvezi z zahtevo po reviziji projekta.”

Tako kot je Zdravstveni svet ugotovil, da urbanistično - arhitektonski program izgradnje ni v njegovi pristojnosti, tudi ni v pristojnosti Pediatrične klinike, ampak ustreznih strokovnih služb Ministrstva za zdravstvo. Zato strokovnjaki Pediatrične klinike niso in ne bodo mogli vplivati na končno površino Pediatrične klinike, ki se veča zaradi energetskih prostorov, komunikacij, zaklonišča, jaškov za dvigala, zidov in konstrukcije ipd.

Pomembna je torej neto površina, ki po sklepu Zdravstvenega sveta ne sme presegati 19.500 m2.

Kljub zadnjemu sklepu Zdravstvenega sveta, da revizije niso več potrebne, je bila na zahtevo z Ministrstva za zdravstvo v oktobru 1999 pripravljena še ena redukcija, ki naj bi zmanjšala funkcionalne prostore za približno 1000 dodatnih m2. Ker bi predlagana redukcija lahko ogrozila izvajanje dejavnosti oziroma medicinsko - funkcionalnega programa Pediatrične klinike, se z vsemi nismo mogli strinjati, pristali pa smo na zmanjšanje protorov za zdravstveno osebje, seminarje ter konzilije in dnevno bolnišnico. Tako se je projekt zmanjšal še za približno 700 m2 in na Ministrstvu za zdravstvo je bil sprejet sklep, da projektanti na podlagi teh sprememb dokončajo projekt za gradbeno dovoljenje.

Ob tem se moramo zavedati, da je sedanji projekt, ki je bil že večkrat okrnjen oziroma revidiran, racionalen in prilagojen slovenskim možnostim in nova Pediatrična klinika ne bo takšna kot je bila razvojno in optimalno zastavljena po sprejemu ustreznega zakona leta 1997. Projekt pa je zastavljen tako, da bodo po potrebi možne dozidave oziroma nadzidave, če se bo izkazalo, da smo bili preveč racionalni in smo premalo upoštevali razvoj.

Zadnji ( oktober 1999 ) podatki o novi Pediatrični kliniki so torej naslednji:

neto tlorisna površina bo znašala približno 18.850 m2 vključno z novimi prostori za Kirurško kliniko - Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ki jim v tej površini pripada 1165 m2 .

Torej bo neto površina nove Pediatrične klinike 17.685 m2 ( danes približno 12.500 m2).

Na tej površini bo 177 ( standardnih in funkcionalnih ) bolniških postelj ( danes jih je 266 ) in 37 postelj za enega od staršev ( danes jih je 20). Dodani funkcionalni prostor pa bo omogočal obravnavo največ 40 bolnikov v dnevni bolnišnici.

Prilagamo okvirni načrt porabe sredstev za leto 2000.

NOVA PEDIATRIČNA KLINIKA - približna ocena porabe sredstev v letu 2000

V Ljubljani, 11. novembra 1999

1. Uskladitev projektne dokumentacije zaradi večkratnih revizij in redukcij na osnovi zahtev Ministrstva za zdravstvo 30.000.000 SIT

2. Odkupi zemljišča oz. nepremičnin ter nadomestna stanovanja 359.000.000 SIT

3. Komunalni prispevek za uporabo stavbnega zemljišča 350.000.000 SIT

4. Energetski prispevek, VO-KA 81.000.000 SIT

5. Stroški izdaje soglasij, upravni postopki 1.500.000 SIT

6. Rušenje obstoječih objektov 15.600.000 SIT

7. Prestavitev komunalnih vodov 170.000.000 SIT

8. Izkop gradbene jame z zaščito 238.000.000 SIT

Skupaj 1.245.100.000 SIT

Pripravila: Biserka Marolt - Meden

Odgovorni za načrtovanje in gradnjo nove pediatrične klinike zagotavljajo, da je ta POVSEM USTREZNA

JANA, 14.09.1999

Da je načrt za izgradnjo nove pediatrične klinike ustrezen, začetek gradnje pa nujen, se enoglasno strinjajo vsi predstojniki oddelkov in vodje strokovnih služb v sedanji Pediatrični kliniki, strokovni direktor Pediatrične klinike prof. dr. Ciril Kržišnik, generalni direktor KC prof. dr. Primož Rode, strokovni direktor KC prof. dr. Dušan Keber, predsednik Zdravstvenega sveta prof. dr. Zoran Arnež, poslovna direktorica PK Biserka Marolt Meden in predstojnik Kliničnega inštituta za biokemijo KC doc. dr. Jožko Osredkar.

Že nakaj časa se v javnosti krešejo mnenja o tem, ali nacrtovana pediatricna klinika resnično ustreza potrebam slovenske pediatrije. Del strokovnjakov, v njihovem imenu je nedavno za našo revijo govoril dr. Pavle Kornhauser, trdi, da načrtovalci niso dovolj poglobljeno preučili potreb pediatrije v začetku tretjega tisočletja, da so načrti neustrezni, predvidena bolnišnica pa prevelika in prerazkošna, zato bi morali načrte ponovno preveriti in popraviti.

To so le razmišljanja posameznikov, enoglasno zagotavljajo vodilni slovenski pediatri najrazličnejših strok in vsi odgovorni za načrtovanje nove pediatrične klinike. Ljubljana bo dobila prav takšno pediatrično kliniko, kot jo potrebuje, pomembna pa ne bo le za ožjo Ijubljansko regijo, temveč za bolne otroke iz vse Slovenije, pravijo.

Neustrezno načrtovana in prevelika?

Ne drži, zagotavlja strokovni direktor Pediatrične klinike prof. dr. Ciril Kržišnik. Načrte so pripravljali skrbno in detajlno, pri snovanju pediatrične klinike. Prvotni načrt za gradnjo je resda predvideval večje število postelj, a so se po usklajevanjih ujeli pri sedanjih, po mnenju pediatrov povsem realnih 177 posteljah. Nova klinika bo tako manjša od sedanje, število postelj pa bo v skladu z vizijo razvoja pediatrije v Sloveniji. Zdravstveni svet je pred kratkim še enkrat zatrdil, da stoji za sedanjim programom, da v njem ne vidi prav nič spornega in da revizija ni potrebna.

Povsem nesporna naj bi bila tudi velikost laboratorija, radiološke službe in bolnišnične šole, ki se zdi kakšnim pretirana. Sedanji laboratorij, velik dvestosedemdeset kvadratnih metrov in tako dotrajan, da bi ga pristojna inšpekcija lahko ceio zaprla, ne ustreza posebnim potrebam za pediatrijo, zato morajo material za analize pošiljati v tujino.

Stroški so tako veliki, da bi lahko z njimi pokrili nakup vse potrebne laboratorijske opreme. Prav to načrtujejo za nov laboratorij, zato je devetsto kvadratnih metrov nujnih in ne potratnih, zagotavljajo strokovnjaki. Graški laboratorij, s katerim jih primerjajo, je sicer resda manjši, a ima v neposredni bližini še dva laboratorija, s katerima si deli delo, pravijo.

Tudi radiološki oddelek je po njihovem mnenju nepogrešljiv, saj je oprema delno prilagojena potrebam otrok, število ultrazvočnih preiskav pa tolikšno, da jih radiološki oddelek kliničnega centra ne bi zmogel opraviti. Za vse zahtevnejše preiskave bodo še naprej uporabljali opremo Kliničnega centra, tako da se njihovo delo nikakor ne bo podvajalo.

Prevelika pa naj ne bi bila niti bolnilnična šola. Ravnateljica potrebuje svoj prostor, saj to terja njeno delo – usklajevanje z zdravstvenim osebjem klinike, s svetovalnimi službami, z učitelji šol po vsej Sloveniji, ki prihajajo na kliniko, pogovori s starši o smislu in načinu zdravljenja otrok... Prav tako nujno potrebujejo po eno manjšo učilnico v vsakem nadstropju za učence od 1. do 4. razreda ter štiri skupne učilnice, v katerih bodo poučevali posamezne predmete osnovne in srednje šole. Sedaj se okoli petnajst otrok uči v enem prostoru, “razkošje”, ki ga bo prinesla nova pediatrična bolnišnica, pa bo to, da bodo učenci enega razreda v enem prostoru pri pouku enega predmeta, razlagajo.

Da bo nova pediatrična klinika prevelika? Ne, nič večja ne bo, kot je nova Mercatorjeva trgovina, pravi postavna direktorica pediatrične klinike Biserka Marolt Meden.

Centralizacija pediatrije

Ideja o tem, da bi moral vsak slovenski kraj zagotavljati kakovostno zdravniško oskrbo za otroke, je sicer vredna vsega spoštovanja, a je to za majhno Slovenijo predrago, imamo pa tudi premalo strokovnjakov, da bi jih lahko razpršili na deset različnih krajev, menijo snovalci nove pediatrične klinike. Veliko smotrneje je zgraditi osrednji slovenski pediatrični klinični center, ki bo pod svojo streho združeval vse vodilne pediatre in najsodobnejšo opremo ter tako zagotavljal zares kakovostno oskrbo bolnih otrok. Zdravnik je lahko uspešen le, dodajo strokovnjaki, če ima dovolj izkušenj, te pa si lahko pridobi le, če ima dovolj bolnikov z neko boleznijo. V prid osrednji slovenski pediatrični kliniki pa po mnenju strokovnjakov govori tudi dejstvo, da to ne bo običajna bolnišnica, temveč tudi izobraževalni center za sestre in zdravnike iz vse Slovenije.

Če se bodo v novi pediatrični kliniki zbrali najboljši strokovnjaki in se bodo huje bolni otroci zdravili le v njej, je predvideno število postelj ustrezno, pravijo. Res je namreč, da se je število rojstev v zadnjih dvajsetih letih prepolovilo in da se ležalna doba krajša, a je res tudi, da število huje bolnih otrok ne niha, temveč ostaja enako. Število nekaterih obolenj, kot sta na primer diabeties in alergije, celo narašča.

Ali se bosta pod streho nove pediatrične klinike preselili tudi sedaj dislocirani infekcijska in dermatološka klinika? Po sedanjih načrtih ne. Prvotni holistični načrt je predvideval združitev vse neoperativne pediatrije, vendar se zdaj o tem ne govori več. To bi bil namreč popolnoma drug projekt, pravijo snovalci, kar bi terjalo izdelavo popolnoma novih načrtov in še dodatno zavleklo začetek gradnje. Če se bodo lžalne dobe še naprej krajšale, bi se lahko pozneje dogovorili za združitev z dermatološko kliniko, glede infekcijske klinike pa so si strokovnjaki edini, da je zaradi nalezljivosti in specifične organizacije zdravljenja pametneje, da infekcijska klinika ostane tam, kjer je, torej v neposredni bližini.

Kaj se bo v prihodnosti dogajalo s pediatričnimi oddelki v številnih slovenskih bolnišnicah? Število postelj se bo zagotovo zmanjšalo, a ne zaradi nove pediatrične klinike, temveč zaradi preureditve dela. Vizija razvoja v pediatriji namreč kaže, da se bo vse več malih bolnikov zdravilo ambulatno in doma, zato naj gredo tisti otroci, ki resnično morajo v bolnišnico, tja, kjer bodo imeli zares najkakovostnejšo oskrbo.

Stroka o načrtih za Pediatrično bolnišnico

DELO, 04.09.1999

Bolnišnica za novo tisočletje

Najodgovornejši predstavniki pristojnih institucij zatrjujejo, da je projekt upravičen, strokovno-medicinski program pa ustreza sodobnim zahtevam

Ljubljana – Tiskovne konference, kakršna je bila včeraj na Pediatrični kliniki, v našem zdravstvu praktično še ni bilo. Niti ob najodmevnejših dogodkih zadnjih nekaj let ni bilo zbrane toliko stroke, ki je že pred začetkom uradnega dela dala jasno sporočilo zdravniki so strnili svoje vrste. In temu se ob zadnjih polemikah na rovaš načrtovane gradnje nove Pediatrične klinike v Ljubljani pravzaprav ne kaže čuditi, kajti čeprav v zadnjem času nizani očitki, kot smo slišali včeraj, “ne držijo, niso utemeljeni, predvsem pa so razmišljanje posameznikov”, je primer Pediatrične klinike pokazal bistveni, tudi včeraj omenjeni problem: potreben je konsenz – najprej med zdravniki samimi.

Včerajšnjega srečanja z novinarji so se udeležili praktično vsi predstojniki oddelkov in vodje strokovnih služb v “stari” Pediatrični kliniki (PK), ki so se posedli v zadnjo vrsto, medtem ko so njim in predstavnikom sedme sile nasproti sedli (poleg predstavnikov projektantske oziroma arhitekturne stroke) strokovni direktor PK prof. dr. Ciril Kržišnik, generalni direktor KC prof. dr. Primož Rode, strokovni direktor KC prof. dr. Dušan Keber, predsednik Zdravstvenega sveta prof. dr. Zoran Arnež, poslovna direktorica PK Biserka Marolt-Meden in doc. dr. Jožko Osredkar, predstojnik Kliničnega inštituta za biokemijo KC.

Načrtovanje nove Pediatrične klinike je bilo nadvse skrbno in strokovno celovito, je včeraj povedal prof. dr. Kržišnik, kajti medicinsko-funkcionalni program predstavlja vizijo razvoja pediatrije v Sloveniji. Ob tem je predstojnik PK priznal, da so svoje želje sprva res zastavili v smislu ohranitve obstoječega stanja - število postelj naj bi po prvotnih načrtih ostalo nespremenjeno, nakar v usklajevanjih od prvotno predvidenih 283 prišli do končne številke 177 funkcionalnih postelj v novi PK. Več jih bo v dnevnem hospitalu; ta bo prišel v poštev na primer za male bolnike, ki bodo na kliniko z vseh koncev države hodili na kemoterapijo.

Dr. Kržišnik opozarja, da “se je stopnja hospitalizacije v zadnjih letih spremenila, zato bo redukcija postelj potrebna, tako v Ljubljani kot drugod – a ne zaradi nove Pediatrične klinike”. Predvidena nova postavitev zdravstvene mreže namreč ne bo zaobšla nobene specialnosti. Sicer pa prof. Kržišnik, ki je tudi predsednik razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo – v tej furikciji mora do konca leta v soglasju s predstavniki stroke iz vse Slovenije poskrbeti za predlog racionalizacije pediatrične službe ne sekundarni ravni –, pravi, da se ustrezna rešitev ponuja v delni združitvi primarne in sekundarne ravni v sklopu posebnih, 24 ur odprtih diagnostičnih centrov.

Zdravstveni svet je le dan poprej na redni seji sklenil, da pri Pediatrični kliniki ne odstopa od svojih prejšnjih sklepov, s katerimi je dal zeleno luč strokovno-medicinskemu programu, na katerega nima pripomb. Kot je včeraj poudaril prof. Arnež, pa se svet “ograjuje od vseh polemik v zvezi s ponovno revizijo”. Ne glede na raznolikost mnenj o razpršenosti ali, obratno, koncentraciji stroke, je po njegovem mnenju centralna pediatrična hiša za vso državo potrebna. Kot meni generalni direktor KC dr. Primož Rode: gradnja Pediatrične klinike ni in ne sme biti samo stvar Kliničnega centra, ampak vseslovenskega prostora.

Po mnenju prof. dr. Kebra je pri načrtovanju takšne klinike treba vedeti, v kolikšni meri kaže posamezno bolnišnico manjšati, da lahko še obdrži svojo celovitost. Vedeti moramo, da se bo v bodoče vse več bolnikov zdravilo ambulantno ali na domu, zato naj bi bil skupni cilj na novo postavljena mreža, s katero bi poskrbeli za čim boljšo “pokritost” in zdravstveno oskrbo vseh uporabnikov zdravstvenih storitev.

Očitke o “podvajanja laboratorijske in radiološke dejavnosti” so govorniki na tiskovne konference zavrnili kot iz trte izvite. Po besedah dr. Osredkarja laboratorij KC ne ustreza pogojem za varno delo, tako da bi ga lahko inšpekcija vsak trenutek zaprla. Posamezne vzorce morajo pošiljati na analizo v tujino, kar je v zadnjem obdobju predstavljalo strošek, ki bi sicer lahko pokril opremo laboratorija. Primerjavo z graškim laboratorijem je ovrgel kot povsem “neprimerno pavšalno oceno”, katere avtorji so “pozabili” omeniti, da sta temu laboratoriju le dve ulici naprej v pomoč še dva dodatna laboratorija. Tudi dr. Anton Kenig je pojasnil, kako nujno potreben je v novi kliniki samostojen radiološki oddelek za osnovno rentgensko in ultrazvočno diagnostiko, kajti okoli 5000 ultrazvčnih preiskav na leto, kolikor jih opravijo, radioločka služba KC nikakor ne bi mogla prevzeti na svoja pleča.

In za konec le še par morda doslej še nepoznanih podrobnosti o Pediatrični kliniki: plošče stare klinike so armirane kar z bodečo žico, rentgen, ki ga imajo v prvem nadstropju, pa mora stati na traverzah, sicer bi padel v pritličje. Nova stavba, ki bo nadomestila sedanjo, “protipotresno nevarno” stavbo, v kateri zdravijo najtežje male bolnike – ki jih kljub vse manjšemu številu rojstev zaradi porasta nekaterih obolenj, na primer alergij in diabetesa, ne zdravijo manj, ampak celo več –, pa bo le za spoznanje večja od ravno odprtega Mercatorjevega nakupovalnega centra.

AKCIJA ZBIRANJA SREDSTEV ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO SE NADALJUJE

V Ljubljani, 23. junija 1999

Uprava Ustanove Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani obvešča javnost, da smo na uspešni avkciji prodali 9 od 12 umetniških del znanih slovenskih umetnikov. Neprodana tri platna in vse ostale slike, grafike in risbe - donacija Liberalne demokracije Slovenije Skladu za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani - so na ogled in naprodaj na domači strani Sklada www.trzinka.si/skladpk.htm, kjer so tudi vse informacije v zvezi z avkcijo.

Ker obstaja veliko zanimanje za ogled preostalih platen - mojstrovin slovenskih likovnih umetnikov, smo se odločili, da vsa neprodana platna postavimo na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani med 6. in 11. septembrom 1999.

DOBRODELNI GOLF TURNIR SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE V ZDA

V Ljubljani, 23. junija 1999

Naslednji teden se začenja že tradicionalni 4. golf turnir, ki ga organizira Slovenska narodna podporna jednota - najstarejša organizacija izseljencev v ZDA, ki letos praznuje 95 letnico delovanja - v Pensilvaniji v ZDA na golf igrišču gospoda Franceta Magistra. Letošnjih prireditev se bosta udeležili tudi državna sekretarka v Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga. Mihaela Logar in predstavnica Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani ga.Biserka Marolt - Meden. Po zagotovilih organizatorjev nameravajo letos zbrati 30.000 $ za novo Pediatrično kliniko. Pomagali bodo tudi igralci golfa iz Slovenije, saj na povabilo g.Magistra potuje v ZDA tudi skupina igralcev in igralk golfa iz Golf kluba Eagle.

Slovenska narodna podporna jednota, ki je po drugi svetovni vojni gradila staro Pediatrično kliniko, je eden največjih donatorjev tudi v akciji za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani.

ZAHVALA DONATORJEM

V Ljubljani, 5.januarja 1999

V letu 1998 so posamezniki, podjetja, šole, vrtci, politične stranke, društva ter druge ustanove prispevali v Sklad za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani 57,075.476,56 tolarjev ( do vključno 29. decembra 1998). Od leta 1994 pa do konca leta 1998 je bilo zbranih skupaj 221.020.160,56 tolarjev. V sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo so bila sredstva porabljena za pripravo na gradnjo nove Pediatrične klinike ( priprava načrtov in odkup zemljišč oziroma nepremičnin na lokaciji nove Pediatrične klinike v Ljubljani).

Ustanova Sklad za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so prispevali in tako pripomogli, da se bo gradnja nove Pediatrične klinike kmalu začela.

Minister za zdravstvo dr.Marjan Jereb je 28. decembra 1998 podelil priznanja Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike glavnemu donatorju v letu 1998 gospodu Francetu Magistru, Slovenska narodna podporna jednota iz ZDA ( glavni donatorji so tisti, ki prispevajo 3 miljone tolarjev in več) in velikim donatorjem ( to so tisti, ki prispevajo od 500.000,00 do 3 milijone tolarjev) : A BANKI d.d., KOLINSKI d.d., Marku MILIČU, J.G.Filipliču, EMSC - študentom medicine; SEAM COMMERCU, d.o.o., MISTER DŽIRLU d.o.o., TEKSAS d.o.o., INSPIRATIONAL FILMS - Novo življenje, Dunji in Marjanu SABO, JEROVŠEK COMPUTERS d.o.o., DAIRY QUEEN, d.o.o. in COMPRINT d.o.o..

Po podelitvi se je velikim donatorjem pridružilo podjetje GRADIS TEO d.d., ki je v zadnjem tednu decembra prispevalo pol milijona tolarjev in ASTEC d.o.o., ki je na zadnji decembrski dan prispevalo v sklad 600.000,00 tolarjev.

Objave o prispevkih oziroma donacijah v Sklad za izgradnjo nove Pediatrične klinike so objavljene na domači strani Sklada na internetu www.trzinka.si/skladpk.htm in v reviji Otrok in družina.

Najboljši ogled z :   strani so pripravljene z:

Zadnjič posodobljeno 05.03.2009